Središče za obiskovalce Kozjanskega parka in biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje
Na razstavi so izpostavljene sledeče vsebine: visokodebelni travniški sadovnjaki, Praznik kozjanskega jabolka, gnezdišče čebelarja na Bizeljskem, suhi travniki, naravna znamenitost Gruska jama in dolina srednjeveških trgov.
Središče je bilo urejeno v sklopu projekta “Centri interpretacije zavarovanih območij”.
Kozjanski park
Kozjanski park, pokrajina med Savinjo, Sotlo in Savo, na stiku alpskega in panonskega sveta, je zavarovano območje s statusom regijskega parka, ustanovljeno leta 1981 in je eno največjih in najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji.
Visoka stopnja biotske raznovrstnosti uvršča Kozjanski park med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi, saj spada večji del parka v evropsko pomembna posebna varstvena območja NATURA 2000.
Grad Podsreda je spomenik lokalnega pomena in v lasti občine Kozje. Upravljavec gradu je Javni zavod Kozjanski park.
Kozjansko in Obsotelje je od leta 2010 sprejeto v mednarodno mrežo bisofernih območij v okviru programa Človek in biosfera (Man and biosphere – MAB) pod okriljem UNESCA. Progam MAB potrjuje biosferna območja kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot.
Ujeta prosojnost
Razstava historičnega stekla
Ko igra trenutka postane brezčasnost
Slikarska razstava Franceta Slane
Spominska soba svete Eme
Zgodovinska predstavitev gradu Podsreda
Kakšna je zgodba "najbolj grajskega med gradovi Slovenije"?
Netopirji na gradu Podsreda
Grajska pot Podsreda je nastala v okviru projekta »Biodiverziteta – umetnost življenja« z akronimom LIFE Naturaviva (LIFE 16 GIE/SI/000711), v katerem Kozjanski park sodeluje kot partner.
Razstava glive Kozjanskega parka
Na razstavi je na ogledd 50 različnih vrst gob, ki so bile na Gozdarskem institutu Slovenije osušene s posebnim postopkom – liofilizacija (sušenje z zamrzovanjem). Gobe na razstavi so nabirali člani Gobarskega društva Kozjansko Kozje ter člani Mikološke zveze Slovenije.
Slavko Šerod iz Mikološke zveze Slovenije je determiniral vse razstavljene gobe in pripravil spremljajoče vsebine razstave. Posebej so predstavljene vlažnice in bodičarke, vrste, ki so pomemben kazalnik visoke biotske raznovrstnosti na območju Kozjanskega parka.
Razstava je nastala je v okviru projekta: »Pomen gliv za biodiverziteto Kozjanskega in Obsotelja«