STALNE RAZSTAVE NA GRADU PODSREDA

Kozjanski park

V kletnih prostorih gradu je predstavljena narava zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka. Obiskovalec bo tu spoznal naravovarstveno najpomembnejše življenjske prostore (habitate) ter rastlinske in živalske vrste, ki tu živijo.

Kozjanski park, pokrajina med Savinjo, Sotlo in Savo, na stiku alpskega in panonskega sveta, je zavarovano območje s statusom regijskega parka, ustanovljeno leta 1981 in je eno največjih in najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji.

Visoka stopnja biotske raznovrstnosti uvršča Kozjanski park med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi, saj spada večji del parka v evropsko pomembna posebna varstvena območja NATURA 2000.

Grad Podsreda je spomenik lokalnega pomena in v lasti občine Kozje. Upravljavec gradu je Javni zavod Kozjanski park.

Kozjansko in Obsotelje je od leta 2010 sprejeto v mednarodno mrežo bisofernih območij v okviru programa Človek in biosfera (Man and biosphere – MAB) pod okriljem UNESCA. Progam MAB potrjuje biosferna območja kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot.

Ujeta prosojnost

Razstava historičnega stekla

Gozdne steklarne ali glažute so se na Kozjanskem razvile predvsem tam, kjer so gozdne površine ponujale zadostne količine lesa. Nastajali so izdelki iz zelenega in brezbarvnega stekla. V kozjanskih steklarnah so poleg steklenic za slatino izdelovali še steklovino za shranjevanje zdravil in živil, svetila ter servirno in jedilno posodo. V zbirki na gradu Podsreda so predstavljeni predvsem stekleni predmeti iz 19. in začetka 20. stoletja.

Ko igra trenutka postane brezčasnost

Slikarska razstava Franceta Slane

V najstarejšem delu gradu je na ogled stalna slikarska razstava slovenskega umetnika Franceta Slane “KO IGRA TRENUTKA POSTANE BREZČASNOST”. Slikar, grafik in ilustrator France Slana, dobitnik nagrade Prešernovega sklada, razstavlja na gradu Podsreda vrsto del v tehniki olje na platno iz različnih obdobij ustvarjanja. Med deli prevladujejo krajinski in morski motivi, šopki, v pestrem naboru figur pa živalski motivi, med katerimi prevladujejo petelini, ribe in mačke.

Spominska soba svete Eme

Sveta Ema velja za prvo slovensko svetnico. O njenem življenju in delu pričajo številne legende. Ena izmed njih pripoveduje, da se je Ema leta 983 rodila na bližnjem Pilštanju. Pripadala je visokemu plemstvu, saj je bila v sorodu s cesarjem Henrikom II. Poročila se je z Viljemom, grofom Brež in Savinjske grofije. Po tragični smrti svojega moža in dveh sinov je postala posestnica ogromnega premoženja, ki ga je del darovala na novo ustanovljenemu ženskemu benediktinskemu samostanu v Krki na Koroškem, kamor se je zatekla tudi sama. Leta 1045 naj bi po vzornem in krepostnem življenju umrla v Krki, kjer je tudi pokopana. Grad Podsreda je ena od točka na Emini romarski poti, ki povezuje kraje, povezane z življenjem in delom Eme Krške.

Zgodovinska predstavitev gradu Podsreda

Kakšna je zgodba "najbolj grajskega med gradovi Slovenije"?

V nekdanjih bivalnih prostorih južnega palacija, ki je bil pozidan okoli leta 1220, je na ogled zgodovinska predstavitev gradu Podsreda, v kateri je predstavljen zgodovinski pregled gradu, njegova stavbna zgodovina in sama prenova grajske stavbe.

Netopirji na gradu Podsreda

Grajsko podstrešje gradu Podsreda so si za svoje domovanje izbrali mali prhutajoči obiskovalci, ki pripadajo vrsti netopirjev Mali podkovnjak (znanstveno ime Rhinolophus hipposideros). Predstavitev netopirjev na podstrešju gradu je zadnja točka Grajske poti Podsreda, ki se nahaja v osrčju Kozjanskega parka in je del pešpoti Podsreda.

Registration

Forgotten Password?