STALNE RAZSTAVE NA GRADU PODSREDA

Središče za obiskovalce Kozjanskega parka in biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje

V nekdanjem zgornjem gospodarskem poslopju gradu Podsreda je zraven grajske sprejemnice in trgovinice lokalnih produktov nastala zanimiva INTERAKTIVNA PREDSTAVITEV NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE KOZJANSKEGA PARKA TER BIOSFERNEGA OBMOČJA KOZJANSKO IN OBSOTELJE.
Na razstavi so izpostavljene sledeče vsebine: visokodebelni travniški sadovnjaki, Praznik kozjanskega jabolka, gnezdišče čebelarja na Bizeljskem, suhi travniki, naravna znamenitost Gruska jama in dolina srednjeveških trgov.

Središče je bilo urejeno v sklopu projekta “Centri interpretacije zavarovanih območij”.

Reka Bistrica

Reka Bistrica povezuje naravo, kulturo in človeka znotraj zavarovanega območja Kozjanskega parka in biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje.
Razstava je predstavljena v štirih prostorih nekdanjih grajskih kašč. Koncept razstave je delitev na 4
vsebinske sklope, ki sledijo štirim prostorom.
V prvem vsebinskem sklopu so predstavljeni osnovni podatki o reki, razloženo je njeno ime, zakaj je naravna vrednota državnega pomena, njeno porečje je znotraj Nature2000 in prav tako se celotna reka od izvira do izliva nahaja znotraj biosfernega območja.

V drugem vsebinskem sklopu so predstavljene geološke značilnosti, predstavljen je zgornji, srednji in spodnji tok reke s procesi in pojavi (erozija, transport, akumulacija, slapovi, rečna terasa, meander, prodišče). Posebej boje izpostavljena soteska reke Bistrice s svojimi značilnostmi.

V tretjem vsebinskem sklopu sta predstavljeni vodna in obvodna flora in favna. Predstavljene so drevesne in grmovne vrste, rastline ter seveda žuželke, sesalci, ptice ribe, školjke, raki in kače. Habitatni tipi so prikazani v sklopu favne in flore. Predstavljeno je tudi nočno življenje reke. Posebni efekti so predstavljeni z video vsebinami.

Reka Bistrica je imela pomembno vlogo pri razvoju poselitve v njeni dolini in razvoju obrti ter kmetijstva. To je tema četrtega vsebinskega sklopa, ki prikazuje delovanje človeka, kmetovanje, obrt in tudi pomen reke za turizem. Posebej je izpostavljeno mlinarstvo in ekološko kmetovanje.

Znotraj posameznih sklopov so na voljo kotički za ustvarjanje, kjer lahko predvsem mlajši obiskovalci skozi didaktične igre spoznavajo posamezne procese in dogajanja ob reki.

Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
Več o Kozjanskem parku

Ujeta prosojnost

Razstava historičnega stekla

Gozdne steklarne ali glažute so se na Kozjanskem razvile predvsem tam, kjer so gozdne površine ponujale zadostne količine lesa. Nastajali so izdelki iz zelenega in brezbarvnega stekla. V kozjanskih steklarnah so poleg steklenic za slatino izdelovali še steklovino za shranjevanje zdravil in živil, svetila ter servirno in jedilno posodo. V zbirki na gradu Podsreda so predstavljeni predvsem stekleni predmeti iz 19. in začetka 20. stoletja.

Ko igra trenutka postane brezčasnost

Slikarska razstava Franceta Slane

V najstarejšem delu gradu je na ogled stalna slikarska razstava slovenskega umetnika Franceta Slane “KO IGRA TRENUTKA POSTANE BREZČASNOST”. Dela slikarja, grafika in ilustratorja Franceta Slane, dobitnika nagrade Prešernovega sklada, so razstavljena v tehniki olje na platno iz različnih obdobij ustvarjanja. Med deli prevladujejo krajinski in morski motivi, šopki, v pestrem naboru figur pa živalski motivi, med katerimi prevladujejo petelini, ribe in mačke.
Severni palacij grad Podsreda

Spominska soba svete Eme

Sveta Ema velja za prvo slovensko svetnico. O njenem življenju in delu pričajo številne legende. Ena izmed njih pripoveduje, da se je Ema leta 983 rodila na bližnjem Pilštanju. Pripadala je visokemu plemstvu, saj je bila v sorodu s cesarjem Henrikom II. Poročila se je z Viljemom, grofom Brež in Savinjske grofije. Po tragični smrti svojega moža in dveh sinov je postala posestnica ogromnega premoženja, ki ga je del darovala na novo ustanovljenemu ženskemu benediktinskemu samostanu v Krki na Koroškem, kamor se je zatekla tudi sama. Leta 1045 naj bi po vzornem in krepostnem življenju umrla v Krki, kjer je tudi pokopana. Grad Podsreda je ena od točka na Emini romarski poti, ki povezuje kraje, povezane z življenjem in delom Eme Krške.

Zgodovinska predstavitev gradu Podsreda

Kakšna je zgodba "najbolj grajskega med gradovi Slovenije"?

V nekdanjih bivalnih prostorih južnega palacija, ki je bil pozidan okoli leta 1220, je na ogled zgodovinska predstavitev gradu Podsreda, v kateri je predstavljen zgodovinski pregled gradu, njegova stavbna zgodovina in sama prenova grajske stavbe.

Netopirji na gradu Podsreda

Grajsko podstrešje gradu Podsreda so si za svoje domovanje izbrali mali prhutajoči obiskovalci, ki pripadajo vrsti netopirjev Mali podkovnjak (znanstveno ime Rhinolophus hipposideros). Predstavitev netopirjev na podstrešju gradu je zadnja točka Grajske poti Podsreda, ki se nahaja v osrčju Kozjanskega parka in je del pešpoti Podsreda.

Grajska pot Podsreda je nastala v okviru projekta »Biodiverziteta – umetnost življenja« z akronimom LIFE Naturaviva (LIFE 16 GIE/SI/000711), v katerem Kozjanski park sodeluje kot partner.

VEČ O GRAJSKI POTI PODSREDA

Registration

Forgotten Password?